Marčni nemiri 1848. so vplivali tudi na spremembo srednjega in višjega šolskega sistema v Avstriji. Novi osnutek za gimnazije iz leta 1849 je odpravil dveletne teološke in filozofske študije oziroma jih je prenesel z liceja na gimnazijo, ki je tako iz šestrazredne postala osemrazredna.

Gimnazijski pouk pa se je spremenil tudi vsebinsko. Pod vplivam idej novega humanizma sta oba klasična jezika dobila v učnem programu novo vlogo: latinščina naj bi, skupaj z grščino, uvajala dijake v antično kulturo, katere zgledi bi dijake plemenitili, jim širili obzorje duha in jim razvijali sposobnosti za samostojno mišljenje in izražanje misli. V pouku klasičnih jezikov je torej prevzela prvo mesto vsebina, nekdanje stilistične vaje pa so izgubile svoj pomen. Šola ni bila več namenjena učenju latinskega jezika za praktično uporabo, temveč je postala splošna izobraževalna ustanova, ki je dijake vsestransko razvijala in jih usposabljala za fakultetne študije.

Pouk se je oktobra 1899 preselil iz liceja na Vodnikovem trgu v novozgrajeno gimnazijsko poslopje na Tomanovi, sedanji Prežihovi ulici.

Čeprav se ob koncu 19. stoletja pojavijo močne težnje, da bi odpravili klasične jezike kot gimnazijske predmete, kar je posledica vedno več realnih gimnazij, pa se hkrati pojavljajo tudi močna gibanja v obratni smeri. Pouk klasičnih jezikov v Ljubljani je ostal skoraj neokrnjen vse do leta 1965.

Klasična gimnazija v Ljubljani je od 1850. do 1918. vsako leto izdala letno poročilo v nemščini "Jahresbericht". Vsebina teh poročil je bila iz leta v leto bogatejša in ponuja izjemno zanimivo gradivo ne le o delu šole, njenih profesorjih in dijakih, ampak tudi o šolskih učnih programih in organizaciji. V njih najdemo članke profesorjev na zavidljivo visoki strokovni ravni, pa tudi dragocene podatke o dijakih, njihovem ožjem in širšem socialnem okolju, iz katerega so izšli, o dejavnikih, ki so jim omogočili šolanje, štipendijah itd. Skozi desetletja lahko zasledujemo spremembe v pisavi, od gotice do latinice, uveljavljanje slovenščine v pisnih poročilih, razberemo pa lahko tudi razna druga spremljajoča dogajanja.

Klasična gimnazija, 1899

Po prvi svetovni vojni, v novi državi Jugoslaviji, so poročila prenehala izhajati za deset let (1919-1928). Leta 1930 se ponovno pojavijo v slovenščini pod imenom "Izvestja", pripravljena po nekdanjem vzorcu letnih poročil, nato leta 1940 dokončno ugasnejo.

Tedenska učna obremenitev dijakov v šolskem letu 1910/11

Državna osemletna gimnazija je v poldrugem stoletju svojega obstoja večkrat zamenjala ime. Do ustanovitve Jugoslavije leta 1918 so bili nazivi nemški: od k.k. Gymansium zu Laibach do k.k. Erstes Staatsgymnasium zu Laibach. Po prvi svetovni vojni je gimnazija dobila slovensko ime: kr. Prva državna gimnazija v Ljubljani, po drugi svetovni vojni preprosto Klasična gimnazija v Ljubljani.

Na seznamih dijakov in profesorjev se skozi desetletja vrstijo številna znana imena ne le s področja jezikoslovja, medicine, prava in drugih družboslovnih ved, ampak tudi iz matematičnih in tehniških znanosti ter posebej iz umetnosti. Mnogi dijaki te gimnazije so kasneje postali priznani strokovnjaki, ki so se uveljavili tako doma kot v tujini. Večstoletni pouk klasičnih jezikov na naših tleh je nedvomno za slovenski narod velikega pomena. Prav tesna vez z antično kulturo in njenimi izročili je kalila izobražence v Sloveniji.

Po zaprtju osemletne klasične gimnazije so v Ljubljani ohranile tradicijo poučevanja latinskega jezika Osnovna šola Prežihovega Voranca, ki ima prostore v poslopju nekdanje klasične gimnazije, in nekatere redke štiriletne gimnazije:

• v šolskem letu 1958/1959 IV. gimnazija, Prežihova 8 (v poslopju bivše klasične gimnazije),
• v letih 1959 do 1965 II. gimnazija, Šubičeva 1,
• od šolskega leta 1965/1966 naprej Gimnazija Poljane.

II. gimnazija, ki je imela svoje prostore v bivši "francoski" gimnaziji na Šubičevi 1, se je do leta 1965 dokončno preselila na Strossmayerjevo 1 in dobila ime Gimnazija Poljane. Šola je v naslednjih letih skrbela za klasično izobraževanje, od šolskega leta 1998/1999 dalje v posebni klasični smeri.

Od jeseni 1993 ponuja temeljito humanistično izobrazbo tudi štiriletna Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani.