tirje najmlajši sinovi dr. Henrika Tume so ustanovili podjetje "Bratje Tuma" d.z.o.z. (1937 - 1947), ki je na začetku druge svetovne vojne zaposlovalo več kot 100 delavcev. Ustanovljeno je bilo z družbeno pogodbo 4. decembra 1936 med brati Branimirjem, Ostojem, Borisom in Zoranom Tuma in 5. marca 1937 vpisano v Trgovski register pod zaporedno številko 1435. Podjetje se je lepo razvijalo, imelo zastopstvo za eterična olja in sodobne tiskarske stroje za večbarvni tisk na papir, celofan in druge danes manj uporabljane snovi.

Zoran, 32 let, Ostoj, 38 let, Branimir, 40 let in Boris Tuma, 36 let (od leve proti desni)

Vsi štirje bratje so aprila 1941 stopili na stran partizanskega odpora in skoraj štiri leta sredi Ljubljane ilegalno tiskali različno dokumentacijo za partizansko gibanje. V noči na 4. februar 1945 so bili izdani in strpani v ljubljanske zapore na Poljanskem nasipu 52. Na sliki so bratje Zoran, Ostoj, Branimir in Boris (od leve proti desni), slikani v zaporih Ljubljani. Izdajo je zakrivila Leopoldina Mekinda, njihova edina direktna povezava s partizanskim gibanjem. Najmlajša brata Boris in Zoran sta bila tik pred koncem druge svetovne vojne brez zaslišanja in brez sodnega procesa odpeljana na Turjak in 4. maja 1945 kot talca ustreljena v bližnjem gozdu. Po koncu vojne sta preživela brata Branimir in Ostoj ter zakoniti zastopniki obeh ustreljenih bratov na občem zboru 19. aprila 1947 v Ljubljani sklenili, da se tvrdka "Bratje Tuma d.z.o.z.", Ljubljana-Moste razide in preide v likvidacijo. Likvidacija podjetja je bila vpisana v trgovski register dne 29. aprila 1947, za likvidatorja je bil postavljen Branimir Tuma.

Najstarejši družbenik Branimir Tuma (1904 - 1991), rojen v Gorici, je jeseni 1925 diplomiral na dunajski "Hochschule für Welthandel in Wien". Kot redni slušatelj se je na visoko šolo vpisal jeseni 1922. Pozneje je bil tudi redni slušatelj "Kraljeve visoke škole za trgovinu i promet" v Zagrebu. V podjetju "Bratje Tuma" je bil odgovoren za komercialne posle. Poročil se je šele v zrelih letih okrog leta 1960, z ženo Štefko Volčič (1913 – 1995) nista imela otrok.

Branimir se je po razpustitvi podjetja zaposlil v ljubljanski mestni upravi in doživel obtožbo zaradi podpiranja protidržavne trgovine starejšega brata Ivana. Leta 1949 je bil preostanek premoženja tvrdke "Bratje Tuma" sodno popisan, ocenjen in zaplenjen, Branimir Tuma pa obsojen in nekaj mesecev zaprt. Kljub temu pa je že leta 1950 postal komercialni, dve leti kasneje generalni direktor filmskega podjetja "Triglav" in z njim dosegel življenjski uspeh. Še pred zatonom podjetja se je leta 1963 upokojil.

Družbenik Ostoj Tuma (1906 - 1972), rojen v Gorici, je med prvo svetovno vojno in po njej obiskoval osnovno in srednjo šolo delno v nemškem, delno v italijanskem jeziku. Šolanje je zaključil na zavodu R. instituto technico, oddelek za fiziko in matematiko v Gorici, junija 1924. Družina se je preselila v Ljubljano in Ostoj se je oktobra 1924 vpisal na Tehnično fakulteto Univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vojaški rok je odslužil v letih 1929 do 1931 kot častnik v Sarajevu in Prilepu. Leta 1937 se je poročil z Andrejano Sever (1913 - 1990). Zakoncema se je leta 1938 rodil sin Matija in leta 1941 hči Breda.

Od konca leta 1934 naprej je bil kot redno zaposlen v podjetju »Bratje Tuma«, kjer je bil odgovoren za tehniko in strojno opremo. Po koncu druge svetovne vojne in ukinitvi podjetja se je zaposlil kot državni uradnik na tedanji Direkciji za gradbeni material, svojo aktivno pot je končal kot direktor Kinematografskega podjetja Ljubljana.

Družbenik dr. Boris Tuma (1909 - 1945), rojen v Gorici, je leta 1941, na začetku druge svetovne vojne poročil zdravnico dr. Velebito Plesničar (1912 - 2002). Zakoncema se je leta 1943 rodil sin Dušan. Boris Tuma je končal študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in postal eden najmlajših doktorjev prava na ljubljanski univerzi. V podjetju je bil odgovoren za pravno in administrativno delovanje podjetja.

Družbenik Zoran Tuma (1912 - 1945), rojen v Gorici. je končal študij na Oddelku za kemijo tedanje Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V podjetju je bil odgovoren za kemijo in tehnologijo proizvodnje. Na začetku vojne je bil star 28 let in še samski. Najmlajša brata Boris in Zoran sta svoje delo za partizansko gibanje plačala z življenjem, stara komaj 36 in 32 let.

Na sliki je prva partizanska denarna obveznica, ki je bila med drugo svetovno vojno konec aprila 1942 ilegalno natisnjena v podjetju "Bratje Tuma". Osnutek zanjo je narisal Edo Ravnikar, poznejši zelo znani profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Sprednja stran

Zadnja stran

Mesto Ljubljana je kmalu po koncu svetovne vojne poimenovalo eno od ulic v novo zgrajenem Štepanjskem naselju "Ulica bratov Tuma".